BHABBHAOIC’AK’ JIU
1 Samuel 28:3-25
KẠHNI...
Raj Saul do ac’ak’ mucạt’ oktere botor ar met’dak’anteye tahe kana goṭa Philistan ren sipạhiko jarwa lena Israel ren kạtic’ ar nijor sipạhi dol saote lạṛhại lạgit’. Saul doe rak’ keda, “Judi Samuel ac’tec’ge tahe kok’a, uniye lạikińạ cet’ iń cekaea mente.” Menkhan Israel ren maraṅ nạbi do thoṛa bochor laha regeye goc’ena.
Raj do ạḍi ãṭe kurumuṭuleda jahan solha ar ạk’yur ńam joṅ lạgit’ eṭak’ nạbi koṭhen khon se naeke ko ṭhen khon menkhan Isor do uni bae roṛ adea. Juạn tahẽ kan re Saul do Isor saote ạḍi sor re tahek’ kana. Menkhan siṅhạson reak’ odhikar ńam tayom uni do Isor raṅgaoic’ ar Isorak’ katha birodic’e huiena. Mit’dom uni do goṭa ạturen naeke koe khun ket’ koa. Raj Saul do Isorak’ katha ańjom joṅ bae khoj kan tahena, ar nit’do uni cintạ re menaea je Isor do bae roṛ ruạṛae kana.
“Khange Saul do ac’ren guti koe metat’ koa goc’hoṛe ḍakao daṛeko mit’ṭen maejiu baṛe sendra ńamańpe jemon uniṭhen sen katek’iń kulijoṅ” 1 Samuel 28:7. Isor do ac’ren hoṛkoe hukumlet’koa je jemon unko do goc’ hoṛ ḍak’ao ko kan unko saote jemon aloko kuli joṅ (Levitikus 19:31; 20:27) Menkhan nitok’ Saul do Isorak’ cehaona uprạte thoṛa digdhạena. Endor re mit’ṭen maejiu ńam kedea okoe do goc’ hoṛ ko ḍak’ao ko gea mente menogok’ kana, Raj do ac’ak’ rupe bodol keda ar uni ṭhene calaoena. Uni do maejiue metadea, “Samuel iń lạgit’ ḍak’aoem uni maejiu do calao katek’ hohoe ehop ena tin hạbic’ mit’ṭen Samuel nạbi lekanic’ hec’ katek’ sodoren hạbic’ ar raj lạgit’ mit’ṭen as bạnuk’ anak’ sandese lại keda.” Uni noae lại laha keda je Saul ar ac’ren pea hopon ko saote lạṛhại phạt reko gojok’a dosar din hilok’.
Dosarak’ din hilok’ Saul ren pea koṛa do Philistiạn ren sipạhiko hotete mak’ goc’ ocoenako, ar ona tayom ghạl ar mone duk akan raj do talwaṛe cetan re ńurena ar ac’ak’ jiu hatao ket’ taea (1 Samuel 31:2-4). Okoe do Saul sao teye galmarao keda bhut ḍak’aoic’ hotete uni do mit’ṭen Isor ren jiwet beret’ic’ nạbi se mit’ṭen soetan uniak’ rupre tahek’ kana?
PAṚHAO
Mimit’ Bạibel kạli ko paṛhao tayom khạli ṭhại ko perejpe.
1. Saul do okoeye ńel kedea cet’ uni do Samuel nạbi tahe kana?
1 Rajko 22:22 Khan Probhu doe menkeda, cet’ lekate? Ar uni doe menkeda, Iń doń senok’a, ar sanam nạbikoak’ mocare _______ _______ _______.
Johan Then Sodorak 16:14 Ente onko do cinhạko ko kạk’mikan _______ _______ _______ _______.
2. Cet’ goc’akanko do galmarao lạgit’ ko hec’ ruạṛok’ gea se jiwet’ko pańjako lạgit’?
Job 14:21 Hoponko ko manotok’ kantaea, uni do _______ _______, Onko ko nicok’kana, ar uni do bae tạphinet’kana.
Poporcarie 9:5, 6, 10 Ente jiwet’ ko doko baḍaea, baṅma, onko do hapenko gujuk’a menkhan goc’ko do _______ _______ _______ _______, ar onko lạgit’ kuṛại ar do bạnuk’a; onkoak’ disạ do hirińena. Onkoak’ _______ hõ ar onkoak’ _______ hõ ar onkoak’ ãṭok’ hõ nit do cabaakantakoa, ar cet’ bakhara hõ bạnuk’ takoa jaejug hạbic’ serma latar re hoyok’ kan jãhãnak’rege. Ente amem calak’ kan Sheolre do cet’ kạmi se _______ se bidiạ se ạkil hõ bạnuk’a`.
Dhean: Bạibel doe khạṭi gea goc’ hoṛ do cet’ ho bae cekaea ar cet’ ho bae baḍaea dhạrti re cet’ hoyok’ kana onako babot’e.
Sereńko 115:17 Goc’ko do Probhu bako sarhaoedea.
Sereńko 6:5 Ente goc’lenre am disạme reak’ do bạnuk’anaṅ.
Job 7:10 Ac’ak’ oṛak’te ar do bae ruạṛ senok’a.
Jesaea 38:18 Moron do ohoe sarhao daṛelema.
Sereńko 146:4 Uniak’ ponthajoṅ do maraok’a.
3. Johan Sodor reak’ puthi lekate goc’ koak’ kạṭhiko do okoe ṭhen menak’a?
Johan Then Sodorak 1:18 Iń doń _______, ar ńelme, jug cetan jug _______ menạńa, ar moron reak’ ar patalpuri reak’ kạṭhiko do iń ṭhen menak’a.
Dhean: Bạibel re do pusṭạu gea, eken Jisu ṭhenge goc’ koak’ kạṭhi do menak’a. Goc’ koak’ babot’re kupli reak’ roṛ ruạṛ ńam lạgit’ do abo uniak’ katha rege calak’ hoyok’a.
4. Etohop re Isor do manwa cet’ lekae benao kedea?
Genesis 2:7 Unre Probhu Isor do ot reak’ _______ manwae gaṛhaokedea ar jion reak’ _______ mũreye oṅadea; onate manwa do _______ geye hoyena.
Dhean: Sirjonre do barea jinis huina (1) Isor do manwa dhuṛi se ot khone gaṛhao kedea. (2) Uni do jion reak’ sahet’ mũreye oṅadea; onate manwa do jiwianic’ geye hoyena.
5. Goc’lenre do cet’ huyuk’ kana?
Poporcarie 12:7 Ar _______ do pạhil tahẽkan ṭhen otte ạuri ńurok’re, ar _______ do uni Isor ṭhen ạuri ruạṛok’rege, one uni onae emket’.
Dhean: Gujuk’ somoe re do cet’ huyuk’ kana onakhon sirjon re cet’ hui lena onado ạḍi judạ gea. Hoṛmo do dhuṛi re milạuk’ kana ar Jiu se sahet’do Isor ṭhen ruạṛok’ kana Okoe emlen. Bạibel ạḍi pusṭaute cet’ abon kanae je Jiu oka do Isor ṭhen ruạṛok’ kana ona do jiwet sahet’ kana, oka do Isor manwa wak’ mũ reye sahet’ leda etohop re (Jacob 2:26 saote Job 27:3; 33:4). Sereńko 104:29, 30 meneda: “Am onkoak’ sahet’ hataotako me onko doko gujuk’a ar dhuri reko calao midok’a.”
6. Goc’lenre goc’ko do okateko calak’ kana?
Job 21:32 _______ jaegateko gok’ idilere, Uniak’ kobor cetanreko pahrayeda.
Johan 5:28, 29 One unre _______ menak’ko jotoge uniak’ aṛaṅko ańjom, arko oḍk hijuk’a.
Dhean: Dhoroman ar bedhoroman banar goc’ko do kobor reko tahena ar onko do Jisuak’ aṛaṅ hohoyec’ kanko ańjoma kobor khon oḍuk’ hijuk’pe kuṛsạe ar sasetok’ lạgit’.
7. Bạibele pusṭaoeda je raj Daud do bańcaoe ńam akadae mente. Cet’ uni do nitok’ sermare menaea?
Apostal Kamiko 2:29 E boehako, sohosań galmaraoapema pạhil hapṛam Dạud reaṅ, baṅma, uni do _______ _______ goc’ena ar _______ _______ topa ocoyena, ar uniak’ kobor do teheń hạbic’ abo ṭhen menak’a.
Apostal Kamiko 2:34 Ente Dạud do sermate _______ _______.
Dhean: Baṅ! Apostol Piṭar pusṭao te meneda je Dạud doe goc’ena arko topa kedea – uni do sermare bạnua. Ona khon hoe Ibriko 11:32-40 re noa pusṭạueda je jug jug khon biswạsre tahe akan kodo nitho kuṛại ạuri ko ńama, menkhan abo sanamko mit’ saote kuṛại bon em ocok’a (Kạli 39, 40).
8. Menkhan cet’ noa do sạri kana Jiu do baṅ gujuk’ kana ar eken hoṛmo ge gujuk’ gea mente?
Jeheskel 18:4 _______ jiwige _______.
Job 4:17 Cet’ _______manwa do Isor khon bạ̃ṛti dhorome ṭarhaokok’a?
1 Timothi 6:15, 16 Rapajkoren _______ ar probhukoren Probhuge, one uni _______ bin gujuk’ menak’tae.
Dhean: Abo ko do jiwiạnic’ ge kana bon, ar jiwiạnic’ doe gojok’a. Manwa doko gojok’ gea. Eken Isor motoge bae gujuk’a. Jiwiạnic’ do bae gujuk’ gea mente ona cecet’ak’ re goṭa ṭanḍi renko pạtiạuakana oka do Bạibere baṅ ńamok’ kana. Ona cecet’ak’ do manwa hotete benao akana.
9. Dhoromko do tinre bin gojok’ak’ ko em ocok’a?
1 Korinthiko 15:51-53 Menkhan sanamkogebon _______, ṭuṅ ghuṛite, mit’ ripit’tege, ses siṅga saḍ etege; ente _______ _______ ar goc’ko do bin seageko _______ _______ ocok’a, ar abo dobo pheraok’a. Cedak’je noa seak’ak’ do bin seak’ak’ hok’rok’ hoyok’ taea ar noa gujuk’ak’ do bin gujuk’ak’ do bin gujuk’ak’ hok’rok’ hoyok’taea.
1 Thessalonikio 4:16 Cedak’je Probhu ac’ge hukum-dakate, ar mukhia serma dut reak’ aṛante, ar Isor reak’ singawate serma khone ãrgo hijuk’a. Ar Mạsire _______ pạhilte doko _______ _______.
Dhean: He, dhoromko do jiwet’ beredok’ re bin gujuk’ ak’ ko em ocok’ak. Dusṭạmi ko do ona bako ńama.
10. Goc’ babodre Bạibel cet’leka doṛhate meneda?
Johan 11:11, 14 Aboren gate Lasar doe _______ _______ ; … Lasar doe goc’ena.
Mathae 27:52 Ar koborko jhic’ena ar ạḍi utạr jạpit’ _______ _______hoṛmo beret’ entakoa.
2 Samuel 7:12 Amren _______ tuluc’em gitic’len.
1 Thessalonikio 4:14 Enḍekhan onka lekage Isor do _______ akat’ko hõ Jisu hotete uni tuluc’e ạgukoa.
Dhean: Bạibelre jaoge gujuk’do jạpit’e metat’ kana. Gujuk’do purạ baṅ baḍae obostare tahen, ona oktere do 15 minutes se hajar bochor do mit’ge bujhạk’a. Goc’ko do eken jạpit’ge ko tahena akoak’ kobor re jewet’ beredok’ hạbic’, tinre sanamko do Jisu hotete jiwet’ beret’ ocok’ ako. Oka cecet’ak’ do menet’ kan tahena goc’ ko do serma guḍit’ ko kana ko mente se adom dhoromanko do boṅga lekan ko kana ko mente okoe ko saote do galmarao daṛek’a mente noa sanama cecet’ak’ reak’ jahan Isorak’ katha reak’ neo do bạnuk’a.
11. Jạdugạriko ojhako guniko goc’ko saote bako galmarao daṛek’re onko do okoe ko galmarao ko kana?
Johan Then Sodorak 16:14 Ente onko do _______ kạk’ mikan bhutko reak’ jiuko kanako.
Dhean: Serma guḍit’ko do sapsosor Jiu menteko metako kana (Ibriko 1:14) Manwako do okoe ko goṛo ako kana noa dhạrti re. Serma guḍit’ okoe ko do serma khon soetan saoteko oḍuk’ oco lena (Johan Then Sodorak 12:7-9) Onko hõ Jiu kanako – bạṛic’ Jiuko okoe do manwako bulạuwet’ koa hahaṛa kạmikote (Johan Then Sodorak 16:13, 4). Onko do sanam daṛe ar cinhạ ar eṛeak’ hahaṛako ko beoharda sanamak’ ṭhen, “beoharda” (2 Thessalonikiko 2:9), ar onko do serma khon dhạrtite seṅgel hõ ko aṛgo daṛeak’a manwa koak’ samaṅre (Johan Then Sodorak 13:13). Tinre ojhako do goc’ koak’ Jiu saoteko galmaraoeda meteko mena enḍe khan onko do sạrige soetan ren ńurhạ oco akan dutko saoteko galmaraoeda (Jesaea 8:19, 20)
12. Cedak’ soetandoe khoj kana jemon abo goc’ koak’ Jiu do jiwet’ gea mentebon pạtiuk’.
Mathae 24:24, 25 Ente eṛe Mạsik’ko ar nạbik’ko ko upelok’a, ar _______ _______ ar hahaṛawak’ko uduga jemon hoe daṛeak’ khan _______ hõko _______ . Ńelpe lại lahaakawat’pea.
Dhean: Manwa ṭhen soetanak’ pạhil eṛe do “am do khạṭige bam gujuk’a.” Genesis 3:4. Uni khoj kana je manwa ko pạtiuk’ goc’ koak’ Jiu do jiwet’’ gea mente enḍekhan ac’ren dut’ko do dhoroman kanako menteko sodorok’, nạbiko, ar dhorom ak’yuric’ko okoeko do goc’ kanko ar enḍekhan uni do mit’ṭen onkoren marsalic’ dut’ mente sodorok’ (2 Korinthiko 11:13-15). Enḍekhan, uni do ạḍi ḍher manwae bulạu daṛe akoa. Ona bạric’ Jiu beohar katek’ oka do “Spiritism” ko metak’ kana. Ona do barea nakha biswạs kana. 1. Goc’ko do ko jiwet’ gea ar 2. Onko do am sao teko galmarao daṛek’a se amem ńapam daṛe akoa. Noado mit’ṭen soetanak’ ạḍi maraṅ bạṛic’ cecet’ak’ kana. Enrehõ tehen thoṛa baṅ khan goṭa dhạrtiren hoṛko pạtiuk’ kana. Endor ren ojha do Samuel bae hoho ago ledea. Menkhan uni do mit’ṭen bạṛic’ dut’e tahek’ kana okoe do Samuelak’ rup te hec’ lena.
13. Tinạk’ ãṭ te soetan do noa bạṛic’ Jiue beohara noa mucạt’ dinre?
Johan Then Sodor 18:23 Ente amak’ muhnite _______ jạt jạtrenkoko _______.
Johan Then Sodorak 18:2 Lạnduṛena, lạnduṛena, maraṅ Babel do, ar bhutko reak’ tahen jaega, ar _______ _______ _______ _______ _______ reak’ dander ar mit’ ke mit’ besapha ar hirkhạ cẽṛẽko reak’ khańca hoeakana.
Johan Then Sodorak 12:9 Uni mare bińge, one okoe Diạbol ar Soetane ńumogok’kan, _______ dhạrtiren buk’lạuic’ge.
Dhean: Soetanak’ hahaṛa kạmi kote goṭa dhạrti ren ko buk’lạuokoa ac’ren bạṛic’ dut’ko hotete.
14. Isor do onko bạṛic’ dut’ koak’ hahaṛa kạmiko cet’ mente metak’ kan takoa?
Levitikus 20:27 Jãhãe herel hopon se maejiu goc’ _______ _______ se jan kan khane, uni doe _______ ocok’gea.
1 Timothi 4:1 Adomko do _______ khonko _______, buk’lạu jiuko ar bạṛic’ jiukoak’ bintiko moneak’tege.
Ephesiko 5:11_______ _______ _______ kạmikore alope seledok’a, bickom onako nisṛạupe.
Galatiko 5:19-21 Jel reak’ kạmiko do sodoergea, nõk’õe noako, lotghuṭi, bin napae, lucạ lamoṭ bonga sek’wa,_______, benebạiri, kạphạriạu, mẽt jolok’, raṅgao, torpha turphi, bhinạ bhini, dola duli, hiskạ, ńũ bulok’, rijron, ar ar onkanak’ko.
Johan Then Sodorak 21:8 Gun’niko, … ar sanam ek’ṛeko do _______ ar gondhokte lok’kan _______ bakhra hoyok’takoa, one onage dosar gujuk’do.
Dhean: Moseak’ dinre Isore hukum leda jemon sanam guni koko goc’ko. Tehen uniye meneda je ojha guni kạmi do hoṛmo seak’ kana, okate do manwako nosṭoa. Uni cehaonai emok’ kana je tinre ojha ṭhenem ńel ocok’ kana khan bar monante pạtiuem bạgiak’ kana, ar uni aboe metabon kana je sanam ojha guniko do ńorok’ seṅgelre dosar gojok’ reko gujuk’a.
15. Isor do cet’ lekan ṭhonok’an daṛe emakoa ac’ren hoṛko?
Philipiko 3:10 Jemon uniń baḍaeye, ar uniye _______ _______reak’ daṛe.
Dhean: Jisu do abo ona daṛe ge emaobona oka do ac’ goc’ khone jiwet’ beret’ kedea. Ạḍi mońj! Cet’ lekabon ńur kok’a one onkan ạḍi maraṅ daṛe bon ńam lere – ar ona do jahan dam bań jạṛuṛa? Jisu, aboe dulạṛet’ bon kan iạte, khạṭiteye cehaona emabon kanae je jemon abo ona bạric’ guḍit’ koak’ daṛe ar hahaṛa kạmiko ar maraṅ hahaṛawak’ kạmiko emedae ona ac’ak’ raj lạgit’e sapṛao bon lạgit’ (Philipiko 1:6).
Amak’ Ṛoṛ Ṛuạṛ
Noa baḍae bon je Isor do purạ samṛao re menaea noa dhạrti reak’ ghoṭna kore, cet’ amak’ jion Isore samṛao ocoeyem khoj kana?
Jobab: _____
Bodolte
Noa hạtiń do lahasek’ ḍher cet’ joṅ lạgit’te bạdae emok’ kana.
Kurus cetanre ḍạku
Cet’ Jisu do uni kurus cetanren ḍạku ona choṅ rege sermate calak’a mente goppok’a kathae men ledea, “tehenge am in saote Paradạisrem hoyok’a”? Mạsiak’ roṛ reak’ manedo luke 23:43 re men kana Isorak’ katha hotete roṛ ruạṛ mit’ṭen ạḍi bises kupli reak’: cet’ Jisu ac’tetge ona hilok’ sermate calao lena?
Bạibel katha lekate do bae calao lena. Jiwet’ beret’ din hilok’, tinre uni marry ńapam kedea kobor ṭhen ona bagwanre, uniak’ roṛ do noṅka tahek’ kana “Iń do alom joṭet’ dińa, c edak’je iń baba ṭhen ạuriń calak’a.” Johan 20:17. Jisu do sokol hilok’ Paradạisre bae calao kok’a judi uni baba ṭhen robibar hilok’ hạbic’ ho bae calao akan tahe kan khan!
Cedak’ tobe khan Jisui menkeda, “Teheńge am do in saote Paradạisrem hoyok’a”? Ona somosa do mucạt’dok’a tinre am mul greek’ olak’ rem ńel lekhan onaredo cinhạko bạnuk’a. Komma ar somoe do olok’ic’ko hotete uduk’ akadako ona olak’ Bạibel katha re okoe doko hudish leda onkage hoyok’ jạruṛ kana. Ar pạtiuk’ape seban menkhan eken mit’ṭen komage purạo katha reak’ mane gea pherao utạreda! Probhue lại akat’ leka luke 23:43 re “khạṭigeń metam kana teheń, amdo in saote Paradạisrem hoyok’a”. Sạriak’re do noage Jisu doe menleda. Teheńge, tinre samak’ at’en lekae bujhạu; teheń, tinre in Probhu se raj leka bań ńelok’, ar ińren celako bạgiadiń rehõ ona tayom; teheń, ińạk’ ti kin kurus reak’ khili re menak’ rehõ, iń amiń bańcao daṛeama!
Mit’din hilok’ uni kumṛu arko sao okoeko do Mạsiko atan kedea, jiwet’ beredok’ reak’ gopok’ kathako aṅgoc’ joṅa ar Jisu saote parades reko tahena.
“Jiu” ar “sahet’” katha reak’ manedo Bạibelre cet’e meneda?
Job 27:3 meneda je mit’hoṛak’ “Jiu” do “sahet” do mit’ kan gea. Job lahasec’e lạida je nui Jiu se sahet okaṭak’ do ac’ak’ mũ re. Noa disại mabon je Isor do Adamak’ mũ re sahet’e ema adea tinre sirjạu kedea (Genesis 2:7). Tobe khan oka Jiu Isor ṭhen ṛuạṛok’ kana mit’hoṛ goc’ len khan onado kana jion reak’ sahet’ – jahan muṭhạn Jiu do baṅ. Bạibel redo bạnuk’a je muṭhạn Jiu do goc’len khan Isor ṭhen calak’ kana mente.
Mit’hoṛ goc’ len khan uniak’ jiwian hoṛmo do okate calak’ kana?
Sirjonre barea jinis juri katek’ jiwiandoe hui kana – hoṛmo ar sahet’ tin hạ bic’ noa barea jinis saote tahena, enhạbic’ Jiu do baṅ tahena. Gojuk’re do noa barea jinis begarok’ kana. Hoṛmo do dhuri re ruạṛok’ kana ar sahet’ do Isor ṭhen calak’ kana. Enḍekhan jiwiạnic’ okate hõ bae calak’ kana sadharon tedo jiwiạnic’ do ar bae ńamok’ kana.
Panorama of Prophecy| Santhali, Lesson 9 ©2022 Amazing Facts International All Rights Reserved

